Prvič so Vidonci omenjeni leta 1365, ko so Madžari izvedli prvi popis v takratni Madžarski krajini Totsdag, kar v prevodu pomeni Slovenska Krajina. Leta 1365 se Vidonci pojavljajo pod imenom Bukalya, kar prevedemo Podbukovje. Prvo ime je bilo povezano z obsežnimi gozdovi, ki so še danes neke vrste značilnost Vidoncev. Ime Bukalya oziroma izpeljanke tega imena (1366 Bykalya in dystrictu Waralyakurniky, 1499 Bykallya, 1541 villa Bykallya) se pojavljajo v različnih listinah vse do 17. stoletja. Leta 1626, približno 250 let prvi omembi kraja, se prvič srečamo z imenom Vidonez, ki je Madžarsko ime za Vidonce. Od takrat naprej se ime kraja več ni spremenilo. Iz leta 1627 izvira tudi vizitacijski zapisnik tedanje gornjelendavske župnije v kateri so bili takrat protestantje. V tem zapisniku so bili omenjeni tudi podložni polkmetje in kočarji, ki so bili dolžni služiti pastorju. Večina le-teh je prihajala iz Vidoncev in Kruplivnika in so kot zanimivost poimensko navedeni. Ugotovimo, da se večina omenjenih priimkov (Lovenjak, Gyergyek, Horvat, Vrečič, Hajdič) ujema z današnjimi tipičnimi priimki v Vidoncih. V 17. stoletju so doživeli vrhunec tudi turški vpadi na gornjelendavsko območje. Turki so neusmiljeno ropali, ubijali in odpeljali veliko ljudi v suženjstvo.
Naslednji pomembni mejnik predstavlja ustanovitev šole, leta 1899. Do leta 1910 je pouk potekal v opuščenih gostilniških prostorih. V letu 1910 pa se je pouk preselil v novo zgrajeno stavbo. Šolo so obiskovali otroci iz Vidoncev, Otovcev in Kovačevcev. Tako je leta 1937 petrazredno šolo obiskovalo 244 otrok, od tega 145 iz Vidoncev. Šola je na žalost svoja vrata zaprla leta 1977.
Leta 1932 je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Vidonci, ki uspešno deluje še danes. Še posebej slavnostno je bilo leta 1957, ko so svojemu namenu predali vaško-gasilski dom. S tem so se končno izpolnile sanje, ki so jih Vidončani dolgo nosili v sebi, to je imeti prostor, ki bo postal središče kulturnega in družabnega življenja v vasi.
V Vidoncih se je l. 1922 rodil Ludvik Gyergyek, strokovni pisatelj, doktor znanosti in dolgoletni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.