Referendum o naši RTV SLO

[Drejči]

Še malo pa de trbelo iti na referendum. Itak smo Slovenci svetovni fenomeni ka se referendumov tiče. Vsaki šteri ma 5 minut časa lejko zrhita kakšen refendum (rezultata itak nihče ne upošteva). Glavno ka 600 MIO v blato vržemo.  :a-a  :a-a

Ne zanima me kak te glasovali. Po pravici povedano sploh ne vem dobro za koj se ide.  ;)

Zanima me ali te šli na referendum (oz. ali bi šli če bi bili zadosta stari)
Pa še kakšo vaše mnenje bi prav prišlo  :hm

[borusak66]

Blamaža, tak kak vsij referendumi do zdaj. Ljudstvo, marionete v rokah peščice prepotentnih politikov s piščančjimi možgani. NO coment!

[maradona]

Tak je za 600 milijonov bi se prece kaj dalo napraviti ( porodnišnica v M. Soboti, avtocesta, pediatrična klinika, .... ). Tej naši politiki pa so vsi isti, samo za svojo žepko gledajo, pa vse stranke so tuj iste, samo tej Janševi so nemogoči, vse menjavajo.  :gr  :gr

[gorenjka]

Edini ki majo od teh referendumov korist so tisti, ki so v komisijah, pa potem štejejo glasove in so plačani za to... Politiki pa itak...  brez besed! Pa zdaj se še cerkev meša zraven!  :bad

[mala]

ta cerkev naj gej somo tjuma ...ka tak največ pejnaz ma...,pa somo gučijo zaj mo tao zidali pa za ovo nujcamo penaze pa tak dale....ma beži

[Drejči]

Kak rezultati ankete kažejo bo volilna udeležba spet rekordna. Če de 30% bo že dobro.  :gr

Se čisto strinjam z vami glede pejnez. Mamo 1000 načinov kak bi jih lejko bole pametno ponucali. Če smo že na športnem forumi bi zagotovo država lejko namesto za referendum dala kaj za novi stadion, za prenovo Planice....pa še kaj bi se najšlo.  :gr

Grrr, sploj neščen misliti na tou. Če do še malo norosti delali mo ednok z motorko v parlament leto te pa....  :bum  :bum  :bum

[AdamBeyer]

POzdrav!Nekaj malega sem izbrskal o referendumu.Jaz zagotovo grem! vsi so hoteli da bi postali demokratična država.sedaj smo.ampak zato da smo to postali so bile vojne žrtve.
kdor se tega zaveda....



IZJAVA
Komisije Pravičnost in mir
in Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK
ob referendumu o Zakonu o RTV Slovenija

Volivke in volivci bomo v nedeljo, 25. septembra 2005, poklicani na volišča, da bomo izrazili svojo voljo za ali proti novemu Zakonu o RTV Slovenija. Ta referendum je izjemnega pomena, saj gre za prihodnost najbolj odmevnega in najvplivnejšega javnega glasila v državi. Dolžnost vsakega državljana je, da gre na referendum in soodgovorno odloči o skupnem dobrem.
Demokratična družba uspeva le takrat, ko imamo državljani dostop do nepristranskih in celostnih informacij o tem, kaj se dogaja v svetu, v katerem živimo in kjer se na osnovi teh informacij lahko odgovorno vključujemo v javno življenje.
S svobodnimi volitvami, z demokratizacijo in s potjo v samostojno državo smo pri nas veliko spremenili. Toda ne povsod enako. Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. Večinoma še niso dovolj sodobna, neodvisna in pluralna, da bi lahko služila kar najširšemu krogu državljanov vseh političnih prepričanj in svetovnih nazorov.
Ob podpori novemu zakonu o RTV je pomembno vedeti, da mu nasprotujejo nekdanje politične sile iz strahu, da bi nova ureditev RTV ogrozila njihov prevladujoči vpliv nanjo. Predsednika dveh političnih strank, ki sta naslednici organizacij iz komunističnega in socialističnega enoumja, torej časa, ko so mediji v prvi vrsti služili partijski politiki in je bila demokracija prepovedana, sta se pred meseci celo v javnih pismih prepirala, katera od njunih strank ima večji politični in kadrovski vpliv na RTV.
S tem nočemo reči, da se do sedaj RTV ni spreminjala na bolje. RTV Slovenija je v času demokratizacije in osamosvajanja igrala pozitivno vlogo in med najpomembnejšimi glasili je še najbolj pluralna. Pripravila je veliko dobrih oddaj, med njimi tudi nekaj verskih. Vendar bi morala iti še dlje. Trditev, da je prejšnja zakonska ureditev nacionalnemu radiu in televiziji zagotavljala politično neodvisnost in vpliv nepolitične civilne družbe, je neresnična in ji nasprotujejo dejstva.
Katoliška Cerkev, ki je veljala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideološkega nasprotovanja. V številnih polemikah z njenimi stališči so javna glasila uporabljala tudi polresnice, neobjektivne prikaze ali celo izkrivljanje zgodovinskih dejstev, žal so to včasih počeli tudi nekateri uredniki in novinarji na RTV Slovenija. Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko. Nazoren primer takšnega poročanja je vztrajno prikazovanje pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dveh zadrtih konservativcev, ki se ne zmenita za potrebe ljudi.
V Komisiji Pravičnost in mir in Komisiji za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci menimo, da je sedanja zakonska ureditev povzročila zastoj profesionalnosti in avtonomije na RTV Slovenije. Upamo, da bo novi Zakon o RTV prispeval k hitrejši posodobitvi našega najvplivnejšega javnega glasila, da bo odpravil zaostanke v demokratičnosti, pluralnosti in nepristranskosti, da bo prispeval k enakopravni odprtosti do vseh političnih in nazorskih smeri naših državljank in državljanov, pa tudi k smotrnejši rabi denarja, ki ga davkoplačevalci namenjamo za delovanje RTV Slovenija. Slovensko javnost zato pozivamo, naj da RTV priložnost za nadaljnji razvoj in zato novi zakon na referendumu podpre!

V Ljubljani, 13. septembra 2005

dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

dr. Franc Kramberger, mariborski škof
predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK


da na referendum ne bi šli neinformirani prilagam predlog novega zakona v celoti in priporočam da si ga preberete.

http://www.kultura.gov.si/bin?bin.svc=obj&b.id=44166

[gorenjka]

Vlado Miheljak je napisal dober članek na to temo, objavljen v današnjem Dnevniku...



Škofovi zavodi RTV?

Vlado Miheljak


"Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko. Nazoren primer takšnega poročanja je vztrajno prikazovanje pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dveh zadrtih konservativcev, ki se ne zmenita za potrebe ljudi."

Izjava Komisije Pravičnost in mir in Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci


"Predreferendumski trg je poseg katoliške cerkve spet razgalil. O demokraciji in pluralizmu nas poučuje organizacija, ki ni ne demokratična ne pluralna. No, najbrž pozdravlja tudi demokratične spremembe od zgoraj v osrednjem časniku."

Igor Vidmar v Studiu City

Po podatkih kontinuiranih raziskav SJM prebivalci Slovenije najbolj zaupajo družini in sorodnikom; po podatkih zadnje raziskave iz leta 2005 jim popolnoma ali precej zaupa kar 94,3 odstotka anketirancev. Dobro mnenje imajo tudi o šoli in izobraževalnih ustanovah, saj izraža zaupanje vanje kar 77,2 odstotka anketiranih. Tudi tolarju zaupa čez 60 odstotkov vprašanih in le nekaj manj Banki Slovenije. Slabo se odrežeta Cerkev in duhovščina, saj jima izrazi zaupanje le 25,2 odstotka vprašanih, še slabše se odreže državni zbor (20,7 odstotka), najslabše pa stranke in politiki (11,4 odstotka). Precej večje (38,5-odstotno) je zaupanje v televizijo, časopise in radio. Hja. Nerodna zadeva. Tisti, ki niso deležni zaupanja javnosti, bi radi vsilili svoj nadzor nad mediji, ki jim javnost zaupa v precej večji meri.

Vsaka politika kajpak po naravi stvari teži k vplivu in nadzoru nad mediji, demokratična družba pa poskuša ta vpliv kar najbolj omejiti. In če se neformalnim vplivom in pritiskom ni mogoče v celoti izogniti (vredno pa se je proti njim boriti), je zato treba na vsak način onemogočiti, da bi se vpliv politike institucionaliziral. In novi zakon prinaša ravno to - institucionalizacijo vpliva. Če so po starem zakonu (vnaprej določene) institucije civilne družbe avtonomno izbirale svoje predstavnike v svetu RTV (neposreden vpliv politike je bil onemogočen, posreden pa možen), bo zdaj politika neposredno izbirala predstavnike civilne družbe. Državni zbor bo po principu navadne parlamentarne večine politično motivirano odločal, kdo so predstavniki civilne družbe in kdo ima ugled in zmožnost sedeti v novem programskem svetu. Še več. V organu, ki naj bi opravljal nadzorno funkcijo, bo vpliv vladajoče parlamentarne večine in vlade še večji. In tisto, kar je bilo v starem zakonu slabo, namreč, da je bila lista institucij civilne družbe zaprta in je tako a priori izključevala številne organizacije in društva, bo po novem zakonu (če bo potrjen) še slabše.

Iz samovolje državnozborske večine, ki pri izboru nima nobene strokovne kompetence, ampak zgolj politično voljo in interes, bodo izvzete z apriorno uvrstitvijo zgolj Akademija znanosti in umetnosti ter z dvema predstavnikoma verske skupnosti. In ker ni nobene definicije kriterijev izbora, lahko načelno oba sedeža zavzameta predstavnika RKC. Zakaj naj bi bila apriorna uvrstitev verskih skupnosti (posledično pa tudi RKC) samoumevna izjema, ni jasno. Jasno pa je, zakaj RKC v javnih nastopih škofov in drugih dostojanstvenikov ter prek svojih institucij agitira za zakon, ki oži avtonomijo javne radiotelevizije in civilne družbe hkrati. RKC ni bila nikoli v svoji zgodovini in tudi zdaj ni niti demokratična niti pluralna. Še več. Demokracija in pluralnost jo ogrožata in načenjata bolj kot kakšen (tudi ateistični komunistični) totalitarizem. Po eni strani demokracija zaradi možnosti realizacije razsvetljenskega sna o svobodi evropskega (tako nereligioznega kot religioznega) individuuma vse bolj odvrača od kolektivizma, dogmatizma in ekskluzivizma rimskokatoliške cerkve, po drugi strani jo ogroža ustavno zagotovljeni, v medijski praksi pa že po starem zakonu slabo uveljavljen religijski pluralizem.

Si predstavljate, da bi bil novi zakon dokončno sprejet, sedanja oblast pa bi na naslednjih volitvah izgubila in bi v skladu s črko zakona novi sestav državnega zbora v naslednji sestav sveta kot predstavnike verskih skupnosti imenoval nekoga iz Nacionalne bahajske skupnosti v Republiki Sloveniji ter denimo predstavnika Šri Radhakunde - skupnosti za zavest Šri Gourange, ki sta dve od 40 registriranih verskih skupnosti v RS, ki so načelno enakopravne in imajo vse pod enakimi pogoji pravico sedeti v novem programskem svetu. To bi bila kazen za politikantsko RKC! Kako bi škofje skakali! Kako nezaslišan bi čez noč postal zakon, za katerega zdaj agitirajo v pismih in pridigah svojim ovčicam?! No, da ne bo nesporazuma. Ne vidim nobenega razloga, da se svetovna in slovenska RKC ne bi opredeljevala ob tako imenovanih javnih vprašanjih. Tudi do zakona o RTVS. To je njena politična pravica. Samo potem ne more pričakovati, da se je ne bo obravnavalo in ocenjevalo - politično. Z dojemanjem tega ima RKC nenehno težave.

Spomnite se, kakšne grobe in bizarne izjave je nenehno stresal Rode (denimo tisto, da "pravi ateist vrže umrlega očeta v kanto za smeti") in kako so bili ogorčeni, če je javnost v medijih reagirala na te nespodobnosti. Ali denimo, kot so zapisali slovenski škofje v izjavi podpore novemu zakonu: javna RTV je kriva, ker je menda označila pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dva zadrta konservativca. Kakšen greh pa je takšna ocena v medijskem svetu demokratičnega univerzuma? Sicer pa naj cerkveni dostojanstveniki posrfajo po internetnih arhivih na primer BBC-ja ali celo nemških (se pravi "Benediktove") ARD in ZDF (pohujšljivih "vročih strani" naj ne odpirajo!) in videli bodo, da so bile ocene obeh, še zlasti pa sedanjega papeža, na slovenski RTV prav prizanesljive v primerjavi s tem, kaj so pisali, govorili, kazali mediji v etabliranih demokracijah. Prav omenjena škofovska izjava podpore je najboljši dokaz, da Cerkev najbolj ogrožajo demokratični in odprti mediji.

V nedeljo gremo na volišča. Ne glede na to, kaj bo kdo obkrožil, bo tokrat odločitev preprosta. Kdor se strinja z Janšo, da politika, ki zmaga na volitvah, dobi mandat za prisvajanje javne televizije, bo obkrožil za, kdor meni, da škofje in katoliška cerkev najbolje vedo, kakšno televizijo ljudje potrebuje, bo tudi obkrožil za, in kdor verjame Grimsu, da bo novi zakon izboljšal program in pocenil naročnino, bo tudi obkrožil za. Kdor pa meni, da javna radiotelevizija ni last politikov ampak javnosti, da Cerkev nima mandata, da skrbi za medijske potrebe državljanov, ter je ugotovil, da je Grims perverzni manipulant, ki podcenjuje intelektualne zmožnosti volilcev, bo obkrožil PROTI. Kogar pa mika, da bi obkrožil za zgolj zato, ker so na oblasti njegovi, naj pomisli, da bo prej ali slej oblast spet zamenjana in da bo takšen zakon v posesti tistih, ki so zdaj v opoziciji.

[klavdisch]

Neuradni podatki RVK kažejo na zelo tesen izid,saj naj bi zakon podprlo 49,75 odstotka volilcev,proti pa jih je bila 49,49 odstotoka.Podatki se nenehno spreminjajo,saj so odvisni od št. preštetih glasov.
No mo vidle kak de se na konce se skuper izšlo.Vüpajmo,ka de končni izid v nan dobro.

[AdamBeyer]

tak zdaj pa še počakajmo pol leta, da bo novi zakon stopil v veljavo... upam samo da ne bodo pozabili nanj, tk kot so pozabil na uboge trgovke, k še vedno delajo ob nedeljah.- no, to pa je bil vstran vržen denar..  :gr